Samostojne visoke in višje šole

Domača stran ostale šole

Značilnosti samostojnih visokih in višjih šol v Sloveniji

Slovenski visokošolski prostor ne sestavljajo le velike univerze. Zelo pomemben del izobraževanja pokrivajo samostojne visoke in višje šole, in sicer te delujejo neodvisno od tistih največjih petih univerzitetnih središč. Te ustanove so pogosto tesno povezane z lokalnim gospodarstvom in ponujajo zelo usmerjene ter pretežno praktične študijske programe.

Veliko teh ustanov je zasebnih, nekatere pa delujejo s podeljeno koncesijo. Kot študent na teh šolah boste precej hitro opazili nekoliko večji poudarek na usposabljanju in neposrednem reševanju konkretnih problemov iz realnega gospodarstva.

Pregled v številkah

Čeprav so te organizacije bistveno manjše od klasičnih univerz, skupaj združujejo zelo velik odstotek vseh slovenskih študentov.

Število navedenih zavodov45 samostojnih šol in fakultet
Področja študijaod inženirstva in zdravstva do vizualnih umetnosti ter logistike
Najpogostejši repozitorijReVIS (Repozitorij samostojnih visokošolskih organizacij)

Seznam samostojnih visokih in višjih šol

Tukaj je seznam velike večine samostojnih slovenskih visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol.

  • AREMA – Visoka šola za logistiko in management Rogaška Slatina
  • AVA – Akademija za vizualne umetnosti
  • B&B – B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.
  • BCN – Biotehniški center Naklo
  • EMUNI – Euro-Mediterranean University
  • EŠNM-VŠŠ – Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola
  • EVRO-PF – Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
  • FD – Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski zavod
  • FDŠ – Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
  • FINI – Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto
  • FIŠ – Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
  • FIZIOTERAPEVTIKA – Visokošolski zavod Fizioterapevtika
  • FKPV – Fakulteta za komercialne in poslovne vede
  • FOŠ – Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
  • FSMŠ – Nova Univerza - Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
  • FUDS – Fakulteta za uporabne družbene študije
  • FZAB – Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin
  • GeaCol – Gea College
  • GRM-NM – Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola in Visoka šola
  • IC-M – Izobraževalni center Memory
  • MFDPŠ – Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
  • MLC – MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana
  • ŠC KRANJ – Šolski center Kranj
  • ŠCNM – Šolski center Novo mesto
  • ŠCSKS – Šolski center Srečka Kosovela Sežana
  • TŠCMB – Tehniški šolski center Maribor - VSŠ
  • UNM – Univerza v Novem mestu
  • UNM FEI – Univerza v Novem mestu - Fakulteta za ekonomijo in informatiko
  • UNM FPUV – Univerza v Novem mestu - Fakulteta za poslovne in upravne vede
  • UNM FS – Univerza v Novem mestu - Fakulteta za strojništvo
  • UNM FZV – Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
  • VIST – Fakulteta za aplikativne vede
  • VPŠMB – Višja prometna šola Maribor
  • VSS-ESCE – Višja strokovna šola - Ekonomska šola Celje
  • VSŠ-ŠCLJ – Šolski center Ljubljana - Višja strokovna šola
  • VSŠESMS – Ekonomska šola Murska Sobota - VSŠ
  • VŠGI – Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj
  • VŠPI – Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Celje
  • VŠPV – B2 Visoka šola za poslovne vede, Ljubljana
  • VŠR – Visoka šola za računovodstvo in finance
  • VŠŠCSG – Višja šola - Šolski center Slovenj Gradec
  • VŠTL – Visoka šola za transport in logistiko
  • VŠVO – Fakulteta za varstvo okolja, Velenje
  • VŠZV SG – Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec
  • VZŠCE – Fakulteta za zdravstvene vede v Celju

V kolikor vas podrobneje zanima iskanje institucij znotraj klasičnih univerzitetnih sistemov, si oglejte te povezave, in sicer pri njih delujejo različne fakultete.

Praktično ustvarjanje in naloge

Priprava zaključnih del na teh ustanovah se deloma razlikuje od pristopov na čisto teoretično usmerjenih univerzah. Ob zaključku vašega študija se tukaj običajno pričakuje reševanje dejanskega problema iz vaše prakse ali službe. To za vas pomeni nekoliko manj branja suhoparne zgodovinske literature in več konkretnega ter terenskega dela z anketami.

Zaradi te naravnanosti imajo redni predavatelji na vaših šolah praviloma tudi lastna podjetja. Za vas to prinaša veliko prednost, saj takšni mentorji svoje preverjeno znanje enostavno prenesejo neposredno v usmerjanje vaše diplomske naloge in ne komplicirajo pri vsakem teoretičnem odstavku.

Povezava s knjižnicami in bazami

Pri iskanju dobrih strokovnih gradiv za vašo specifično temo boste namesto po DKUM ali RUL sistemih pogosteje brskali po drugi platformi. Ogromna večina teh samostojnih zavodov namreč arhivira dela v repozitorij ReVIS.

Tam se zbirajo in beležijo naloge vaših bivših sošolcev. Baza ponuja enostaven grafični vmesnik in hitro izvažanje celotnih PDF datotek brez nepotrebnih postopkov prijave.

Preverjanje vašega mentorja

Še preden dokončno odnesete v referat prijavo za vašo diplomo, skočite v mrežo ReVIS in v iskalno polje zgolj prekopirajte ime predvidenega mentorja. Takoj se vam bo izpisala celotna zgodovina njegovih preteklih mentoriranj. V kolikor opazite visoko število teh nalog, ste lahko brez skrbi. To kaže na osebo, ki ima dobro uhodano metodo in vas bo brez trpljenja pripeljala vse do zagovora.

Pogosta vprašanja

Najdem v repozitoriju ReVIS dejansko objave in naloge prav vseh samostojnih šol?
Velika večina samostojnih visokih in višjih šol svoja gradiva deponira neposredno v bazo ReVIS. Kljub temu pa določene manjše ustanove vzdržujejo povsem zaprte lastne knjižnice in njihova strokovna dela na spletu včasih niso v celoti prosto dostopna javnosti.
Kakšna je razlika med visoko in višjo strokovno šolo z vidika zahtev pri pisanju diplome?
Višješolski študijski programi praviloma trajajo dve leti in od vas na koncu zahtevajo nekoliko krajše ter izrazito praktično naravnano diplomsko delo. Visokošolski programi pa po treh letih usposabljanja prinašajo višji standard in s tem zahtevajo precej več teoretične raziskave ter upoštevanje strožjih akademskih meril.
Potrebujem za odpiranje in branje arhivov v sistemu ReVIS svoj študentski status?
Nikakor ne. Sistem ReVIS je v osnovi popolnoma odprt portal. Celotna besedila diplomskih in magistrskih nalog si lahko doma prenašate brez kakršnihkoli prijav ali vpisov in to povsem brezplačno.

Viri članka

Prikaži uporabljene vire

← Seznam vseh univerz

Nazadnje posodobljeno